Dobrodošli v edinstvenem historičnem hotelu v samem srcu srednjeveške Ljubljane. Antiq Palace hotel krasi bogata zgodovinska, arhitekturna in kulturna dediščina, ki sega vse od cvetoče rimske Emone. Prvim lastnikom palače lahko v starodavnih arhivskih virih sledimo vse od 16. stoletja naprej, medtem ko globoki stavbni temelji segajo v najstarejša obdobja ljubljanske zgodovine. Del stavbe, ki gleda proti Vegovi ulici, se naslanja neposredno na nekdanjo rimsko in kasnejšo srednjeveško obzidje, na drugi strani pa se zgradba z glavno fasado odpira na Gosposko ulico, ki že po imenu kaže na svoj nekdanji imoviti status v mestu.
Monumentalna palača, ki stoji v nekdanji plemiški naselbini Novi trg, je bila skozi stoletja domovanje aristokratov, sodnikov, županov, župnikov, trgovcev ter drugih eminentnih meščanov. Lazarinijeva palača na Gosposki ulici 10 je danes enotna stavba, stoji na srednjeveški parcelaciji in je združena iz štirih stavb, v enotno stavbno strukturo pa jo je prezidal sredi 18. stoletja Franc Bernard grof Lamberg.
Danes palača nosi ime po plemiški rodbini Lazarini, znanih beneških trgovcih, ki so v 17. stoletju prišli na Kranjsko, tukaj dosegli baronski naziv in leta 1806 postali lastniki te ljubljanske stavbe. Iz Furlanije izhaja stavbenik Antonio Cragnolini, ki je zaslužen, da je dobila palača v tridesetih letih 19. stoletja novo, današnjo, arhitekturno podobo. Imenitna stavba je v novi svet stopila s prenovo leta 2008, ko je družba Antiq Palace Hotel & Spa v njej začela razvijati »živi muzej« Antiq Palace, mogočna palača pa tako obuja spomine prav na vsa pomembna obdobja v zgodovini Ljubljane.
Tudi okolica današnjega hotela je prepojena z zgodovino in z zgodbami, ki so jih napletla minula obdobja. Pred tremi tisočletji je bilo tu mesto mrtvih, halštatsko grobišče, s prihodom Rimljanov je mimo potekala rimska cesta proti Balkanu in odvodni kanali iz visoko razvite Emone. Iz rimskih ruševin je na drugi strani obzidja zrasel Novi trg, ki skupaj z Mestnim in Starim trgom predstavlja pojem Stare Ljubljane.
Na srednjeveških listinah se med prvimi stalnimi lastniki zemljišč na Novem trgu omenja Nemški viteški red, ki je imel svojo zasebno šolo in kopališče na reki Ljubljanici. V 13. stoletju so iz Gorice in Čedada na cesarjevo dovoljenje prispeli Judje, na kraj njihovega prebivanja pa nas še vedno spominjata Židovska ulica in steza, kjer naj bi stala tudi sinagoga. Prav posebno simbolno mesto v zgodovinopisju ima Kongresni trg, ki je ime dobil po kongresu Svete alianse, ko je evropska kronana in diplomatska smetana leta 1821 odločala o usodi sveta po Napoleonu, skoraj sto let kasneje se je na istem mestu rušilo večstoletno avstrijsko cesarstvo in ustvarjalo novo jugoslovansko državo. V bližini je največji slovenski arhitekt Jože Plečnik ustvaril eno svojih največjih arhitekturnih mojstrovin Narodno in univerzitetno knjižnico, ki stoji na mestu nekdanje renesančne knežje palače močne plemiške družine Auersperg/Turjaški. V skorajda sosednji grofovski palači pa že desetletja domuje Mestni muzej Ljubljana, ki s stalnimi in začasnimi razstavami prikazuje muzejske podobe preminule Ljubljane.
Če želite izvedeti več o posameznih nekdanjih lastnikih stavbe, kliknite na spodnje povezave:
| 1. hiša (južno) | 2. hiša (severno) |
| ? – 1585 Matija Schlegel, župnik v Črnomlju | |
| 1585 Barbara Bratec, roj. Grim | |
| 1600 – 1611 dediči Krištofa Peera | 1608 – 1621 Adam Eppich, trgovec, mestni sodnik in župan |
| 1612 – 1628 Krištof Peer | 1621 – 1681 Epicchova vdova in dediči |
| 1629 – 1664 Krištof Otto, mestni sodnik in župan | 1681 – 1683 Janez Gašper pl. Liechtenhaimb, idrijski upravnik |
| 1665 – 1666 dediči Krištofa Otta | 1684 – 1723 Liechtenhaimbovi dediči |
| 1667 – 1739 Adam Dinzl pl. Angerburg, deželni knjigovodja, in dediči | ? – 1717 Franc Adam baron Lichtenthurn |
| ? – 1727 Anton Krištof Dinzl pl. Angerburg, višji stanovski davkar | 1717 – 1719 Vajkard Leopold Ursini grof Blagaj |
| združena hiša | |
| 1739 Franc Bernard grof Lamberg | 1723 – 1771 Franc Bernard grof Lamberg |
| 1771 – 1803 Franc Adam grof Lamberg | |
| 1803 – 1806 Janez Nepomuk grof Lamberg | |
| 1806 Franc Ksaver baron Lazarini | |
| 1834, 1840, 1853 Franc Feliks baron Lazarini | |
| 1876, 1901 Henrik baron Lazarini | |
| 1938 Leopoldina Lazarini in dediči | |
| 2008 Antiq Palace Hotel & Spa |
Če želite izvedeti več o zgodovini stavbe, si prenesite naslednji dokument (PDF).