Dobrodošli v edinstveni zgodovinski nepremičnini v osrčju srednjeveške Ljubljane. Antiq Palace je obdarjen z bogato zgodovinsko, arhitekturno in kulturno dediščino, ki sega nazaj do cvetoče rimske Emone. Lastništvo palače je mogoče zaslediti že v 16. stoletju, medtem ko stavbe v globokih temeljih segajo v najstarejša obdobja ljubljanske zgodovine. Del stavbe, obrnjen proti Vegovi ulici, se naslanja neposredno na nekdanje rimsko in kasneje srednjeveško mestno obzidje, na drugi strani pa stavba odpira glavno fasado na Gosposki ulici, kar po imenu nakazuje njen nekdanji bogati status v mestu.
Monumentalna palača, ki stoji v nekdanjem plemiškem naselju Novi trg, je bila skozi stoletja dom aristokratov, sodnikov, županov, vikarjev, trgovcev in drugih uglednih meščanov. Palača Lazarini na Gospoški ulici 10 je danes enotna stavba, ki stoji na srednjeveški parcelaciji in je združena v štiri stavbe. Obnovljen je bil v združeni stavbni kompleks Franca Bernarda grofa Lambergskega.
Danes je palača poimenovana po plemiški družini Lazarini, znani beneški trgovci, ki so v 17. stoletju prišli na Kranjsko deželo, tukaj pridobili naziv baroni in leta 1806 postali lastniki te ljubljanske stavbe. Iz Furlanije (Furlanije Julijske krajine = Furlanija-Julijska krajina) izvira Antonio Cragnolini, zaslužni arhitekt, ki je v tridesetih letih 19.th. stoletja palači dal novo, sedanjo arhitekturno podobo. Izjemna stavba je v novi svet vstopila s svojo prenovo leta 2008, ko je podjetje Antiq Palace Hotel & Spa začelo razvijati »živi muzej« Antiq Palace. Mogočna palača tako v celoti spominja na vsa pomembna obdobja zgodovine Ljubljane.
Okolica današnjega Antiq Palace je enako nasičena z zgodovino in zgodbami, ki jih prepletajo pretekla obdobja. Pred tri tisoč leti je bilo to mesto mrtvih, pokopališče iz obdobja Haalstadta, s prihodom Rimljanov, rimska cesta proti Balkanu in drenažni kanali iz visoko razvitega mesta Emona. Iz rimskih ruševin je na drugi strani mestnega obzidja nastal Novi trg, ki skupaj z Mestnim trgom in Starim trgom predstavlja zasnovo Stare Ljubljane.
V srednjeveških zapisih je nemški viteški red omenjen kot eden prvih stalnih lastnikov gradbenih zemljišč na Novem trgu, ki so imeli zasebno šolo in kopališča na ljubljaniškem bregu V 13. stoletju, ko je cesar dovolil Judom iz Gorice (Gorica) in Čedada (Cividale del Friuli), spominja na njuno naselbino ime Židovska ulica (Judovska ulica) in Židovska steza, kjer je nekoč stala sinagoga. Posebno simbolno mesto v zgodovinopisju ima Kongresni trg, ki je dobil ime po kongresu Svete zveze v Ljubljani leta 1821 (Kongres v Laibachu, 1821), ko so evropske krone in diplomatska krema odločale o veri sveta po Napoleonu. Skoraj sto let kasneje je bil isti kraj razpada stoletnega avstrijskega cesarstva in nastanka nove države SHS (Srbi, Hrvati, Slovenci), ki je kasneje postala Kraljevina in končno Republika Jugoslavija. V bližini je največji slovenski arhitekt ustvaril eno svojih največjih arhitekturnih mojstrovin, Narodno in univerzitetno knjižnico, ki stoji na mestu nekdanje renesančne kneževske palače močne plemiške rodbine Auersperg (Turjaški). V skoraj sosednji grofovski palači že desetletja prebiva Mestni muzej Ljubljana, ki na stalnih ali občasnih razstavah predstavlja muzealne podobe Ljubljane v preteklosti.
Če želite izvedeti več o določenih nekdanjih lastnikih nepremičnine, kliknite na spodnje povezave:
| 1. Hiša (jug) | 2. Hiša (sever) |
| ? – 1585 Matija Schlegel, vickar pri Črnomlju | |
| 1585 Barbara Bratec, rojena Grim | |
| 1600 – 1611 dediči Krištofa Peera | 1608 – 1621 Adam Eppich, trgovec, mestni sodnik in župan |
| 1612 – 1628 Krištof Peer | 1621 – 1681 Epicchova vdova in dediči |
| 1629 – 1664 Krištof Otto, mestni sodnik in župan | 1681 – 1683 Janez Gašper pl. Liechtenhaimb, upravitelj rudnika Idrija |
| 1665 – 1666 dediči Krištofa Otta | 1684 – 1723 Lihtenhaimbovi dediči |
| 1667 – 1739 Adam Dinzl pl. Angerburg, deželni računovodja in dediči | ? – 1717 Franc Adam, baron Lichtenthurn |
| ? – 1727 Anton Krištof Dinzl pl. Angerburg, višji pobiralec davkov (šerif/sodni izvršitelji) | 1717 – 1719 Vajkard Leopold Ursini grof Blagaj |
| Združena hiša | |
| 1739 Franc Bernard grof Lamberg | 1723 – 1771 Franc Bernard, grof Lamberg |
| 1771 – 1803 Franc Adam, grof Lamberg | |
| 1803 – 1806 Janez Nepomuk, grof Lamberg | |
| 1806 Franc Ksaver baron Lazarini | |
| 1834, 1840, 1853 Franc Feliks baron Lazarini | |
| 1876, 1901 Henrik baron Lazarini | |
| 1938 Leopoldina Lazarini in dediči | |
| 2008 Antiq Palace Hotel & Spa |